Študije kažejo, da redna tekaška vadba močno poveča učinkovitost srčno-žilnega sistema, zmanjšuje telesno težo in delež maščobnega tkiva ter podaljšuje življenjsko dobo.

Človek danes ne potrebuje močnih mišic oziroma bolj kot te potrebuje zdravo in močno srce ter prožno ožilje, sprostitev in poživitev duha. To v največji meri zagotavljajo tek in druge vzdržljivostne aktivnosti, predvsem tiste v naravi. Tek, hoja, planinarjenje, kolesarjenje, smučarski tek, plavanje, veslanje … zaradi jakosti dražljajev, ki vplivajo na človekovo razpoloženje, psihično sprostitev in življenjsko pomembne sisteme organizma (predvsem na srce, ožilje in dihala), spadajo med najbolj vsestransko koristne načine gibanja.

Tako so na Inštitutu za zdravje v Helsinkih pri bivših finskih smučarjih tekačih in tekačih na dolge proge (v času spremljanja so bili stari povprečno 57 let) ugotovili, da prav nihče med njimi ni bil debel (ITM > 30), da so štirikrat manj obolevali za sladkorno boleznijo in dvakrat manj za povišanim krvnim tlakom in boleznimi srca kot skupina naključno izbranih ljudi. Ugotovili so tudi, da je življenjska doba tekačev na dolge proge skoraj 7 let daljša od povprečne (Preglednici 1 in 2).

Dobro zdravje in dobra telesna kondicija bivših tekačev nista bila posledici njihove tekmovalne uspešnosti v mladosti, temveč predvsem dejstva, da so vzorec navad aktivnega in zdravega življenjskega sloga, pridobljenega v mladosti, prenesli tudi v jesen življenja. Kar 69 % bivših tekačev je ostalo vse do starosti redno aktivnih (pri športni rekreaciji so porabili povprečno 1.500 kJ energije na dan), medtem ko je bilo takih med slučajno izbranimi ljudmi le 17 % (njihova poraba energije pri športni rekreaciji je bila 790 kJ/dan). Za tekače ni bila značilna le optimalnejša aktivnost, ampak so imeli tudi boljše prehrambene navade.

Tekaču se ni treba ukvarjati s seštevanjem kalorij in imeti ob tem slabo vest. Če redno hodite, tečete ali kolesarite, vam ni treba skrbeti za preračunavanje kalorij in nenehno spremljanje telesne teže. Telo vzdržljivostnih športnikov razvije somatsko inteligenco, kar pomeni, da športnik podzavestno izbira jedi in količino, ki organizmu najbolj ustrezajo. Tekači in drugi vzdržljivostni športniki tako pojejo več ogljikovih hidratov, sadja, nemastne hrane itd.

Tudi številne druge študije kažejo, da je redna aerobna tekaška vadba pri odraslih močno povečala učinkovitost srčno-žilnega sistema, vplivala na občutno zmanjšanje telesne teže in deleža maščobnega tkiva ter povzročila pozitivne spremembe v razmerju med koristnim in škodljivim holesterolom. Koristni, visoko nasičeni holesterol HDL se je povečal za 15 %, škodljivi, nizko nasičeni LDL pa se je znižal za 10 %.

Preglednica 1: Primerjava prisotnosti dejavnikov tveganja srčno-žilnih bolezni pri bivših finskih športnikih, ki so se ukvarjali z različnimi športi, in kontrolno skupino

Legenda: ITM = indeks telesne mase
*Z zvezdico so označena statistično značilna odstopanja od vrednosti kontrolne skupine.

Preglednica 2: Življenjska doba športnikov