Danes za posledicami bolezni srca in ožilja umre polovica ljudi. Gibanje zato predstavlja življenjsko nujo in je osnova za zdravo življenje.

Že od praveka sta bila hoja in tek človekovo ‘orodje in orožje’ – življenjska nuja in sredstvi preživetja. Človek je tekel in bil telesno aktiven tisočletja in se skozi evolucijo prilagodil takemu načinu življenja.

Postajamo biološko pomanjkljivi?

V času skokovitega tehnološkega razvoja, hitenja in porabniške miselnosti, ki spreminja tisočletne evolucijske človekove potrebe in navade in človeka med drugim dela površnega in neobzirnega do sebe in drugih, sta gibanje in tek izgubila prvotne vrednote. Z manj gibanja, z manj teka človek postaja gibalno manj učinkovit, in kot je zapisal prof. Tome: »Postal je biološko pomanjkljiv in bi kot takšen v prvobitni naravi izginil.« Toda ne le biološko, človek brez fizične in športne aktivnosti postaja tudi ‘človeško’ pomanjkljiv, odtujen ter sovražen do sebe in drugih okoli sebe.

Človek je ustvaril nov svet, v katerem na videz ni prostora za tek – zdi se, da tek in telesni napor postajata nepotrebna. Ali sta res?

Nič nam ne škodi bolj kot neaktivnost!

Že po komaj nekaj desetletjih ‘tehniziranega’ življenja se postavlja eno ključnih vprašanj človeštva: kakšno perspektivo ima telesno neaktiven, gibalno neučinkovit, biološko osiromašen človek v sodobnem svetu?

Čeprav vseh posledic sedečega, vozečega načina življenja in drugih hitrih sprememb evolucijskih tokov še ne poznamo, so znaki, ki jih občutimo ljudje v svetu ‘blagostanja’, zastrašujoči in vpijejo po ukrepanju. Potencirano se udejanja misel, ki jo je pred več kot 2.000 leti zapisal Aristotel: »Nič ne uničuje človeka bolj kot fizična neaktivnost.« Bivši minister za zdravstvo g. Keber pa je pred časom zapisal: »Telesno neaktiven človek je podobno kot lev v tesni kletki le karikatura tistega bitja, ki ga je ustvarila narava.«

Brez gibanja ni življenja

Ali nam stalno naraščanje števila duhovno osiromašenih, razčlovečenih duš, obolelih in umrlih zaradi bolezni srca in ožilja, obolelih za nevrozami in psihozami, naraščanje števila samomorov … ni dovolj velik opomin? Danes v zahodnem razvitem svetu za posledicami bolezni srca in ožilja umre polovica ljudi. Skoraj dve tretjini ljudi je čezmerno težkih, ena tretjina ima povišan krvni tlak, skoraj vsak deseti pa ima sladkorno bolezen.

»Človek lahko živi molče, brez gibanja pa pravzaprav ne more,« je misel prof. Mainla, ki ne potrebuje komentarja.